FIV

Okužba z virusom FIV

Virus mačje imunske pomanjkljivosti (FIV; poznan tudi kot mačji AIDS ali FAIDS) je soroden virusu HIV, ki povzroča AIDS pri ljudeh. FIV se na ljudi ne prenaša, zbolijo le domače mačke. Poznamo več različnih podtipov virusa, ki se razlikujejo po svoji patogenosti in geografski razširjenosti. Pogoste mutacije so razlog za težave v razvoju učinkovitega cepiva in razvoj odpornosti na antivirusna zdravila.

Prevalenca okužbe v Sloveniji je dokaj visoka. Protitelesa proti virusu so bila ugotovljena pri več kot 30 % mačk.

 

Prenos in razvoj bolezni

Virus se izloča s slino okuženih mačk. Infekcija se prenaša predvsem z ugrizi, zato je bolezen najpogostejša pri nekastriranih zunanjih mačkih. Samice se lahko okužijo med parjenjem, ko jih samec ugrizne. Možen je tudi prenos s semensko tekočino. Mladiči se lahko okužijo od matere, to se zgodi v maternici ali med sesanjem mleka. Vendar je ta oblika infekcije v naravi redka. Ni nujno, da so prizadeti vsi mladiči v leglu. Prenos v skupini mačk, ki se med seboj razumejo, je redek pojav.

Virus se v telesu razmnožuje predvsem v limfocitih T - celicah pomagalkah. To je vrsta belih krvničk, ki igra pomembno vlogo v odgovoru telesa na različne okužbe in zaščiti pred razvojem raka. Virus povzroči motnje v funkciji in propad teh celic. Druge celice, ki so lahko tarča virusu FIV so nekatere bele krvničke, celice slinskih žlez, vezivnega tkiva in živčnega sistema. Katere celice virus napade, je odvisno od podtipa virusa.

Virus se vgradi v dedni material celic pomagalk, ko se ta aktivira se začne razmnoževati in izločati iz celice. V neaktivnih celicah ostane vgrajen kot provirus. Razmnoževanje zaključi, ko se celica aktivira. Ta lastnost virusa je vzrok za težave v terapiji. Infekcija s FIV-om zmoti produkcijo citokinov. To so molekule, ki omogočajo normalno funkcijo imunskega sistema. Prizadeta je tudi funkcija drugih vnetnih celic.

Živčne motnje nastanejo kot posledica razmnoževanja virusa v možganih in imunsko pogojenega vnetja centralnega živčevja.

Po odgovoru imunskega sistema na akutno okužbo, se število virusnih delcev zmanjša. Mačka vstopi v asimptomatsko fazo bolezni, ki lahko traja več mesecev ali let. Med tem se virus počasi razmnožuje, število celic pomagalk se zmanjša, kar vodi v imunsko pomanjkljivost.

 

Bolezenski znaki

V akutni fazi okužbe se pojavi depresija, neješčnost, povišana telesna temperatura in povečane bezgavke. Pri nekaterih ta faza mine brez znakov bolezni.

Med asimptomatsko fazo je mačka videti zdrava, lahko se pojavijo le spremembe krvi v smislu znižanja števila določenih celic in povišane koncentracije skupnih proteinov in globulinov.

Asimpotomatski fazi sledi faza pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS). Mačke se pogosteje okužijo z drugimi virusi, bakterijami, gljivami in paraziti. Te infekcije so lahko akutne, kronične ali ponavljajoče. Lahko se pojavijo tudi različne imunsko pogojene bolezni, ki so posledica aktivacije imunskega sistema. Mačka lahko iz te faze ponovno preide v asimptomatsko fazo.

V terminalni fazi se pojavijo nevrološke motnje, rakave tvorbe in mešane infekcije.

Simptomi povezani z okužbo s FIV so različni in nespecifični. Niso posledica direktnega delovanja virusa, ampak slabe odpornosti organizma.

Pogosti simptomi povezani z okužbo s FIV so: vnetje ustne votline, šarenice in mrežnice, nevrološke motnje (spremembe v obnašanju, trzanje očes, nekoordinirana hoja, krči, pareze in paralize), znižano število krvnih celic, motnje v funkciji ledvic, rak (maligni limfom, levkemija) in izguba telesne teže.

Sekundarne infekcije, ki jih lahko pridobijo okužene mačke: so toksoplazmoza, kriptokokoza, hemoplazmoza (hemobartoneloza), mačji infekciozni peritonitis, infekcije črevesja, mikrosporoza, demodikoza, kronično vnetje zgornjih dihal, infekcija s herpesvirusom in kalicivirusom, vnetje ledvic in mehurja.

 

Postavitev diagnoze

Na krvi se lahko pojavijo naslednje spremembe: anemija, znižano število belih krvničk, povišane vrednosti skupnih beljakovin in globulinov, povišane ledvične vrednosti, povišana koncentracija glukoze in znižana vrednost holesterola. Nobena sprememba ni specifična za infekcijo z virusom FIV.

Okužbo potrdimo s hitrim testom ELISA, s katerim ugotavljamo prisotnost protiteles v krvi. Ta se v večini primerov pojavijo v 60 dneh po okužbi. Test je visoko specifičen in občutljiv.

Pri mladičih je lahko hitri test lažno pozitiven, saj se s kolostrumom prenesejo maternalna protitelesa, ki lahko v krvi ostanejo do 6 mesecev po rojstvu. Mladiče, ki so pozitivni na hitrem testu moramo ponovno testirati v razmakih 1 mesca do starosti 6 mescev ali pa po 6. mescu starosti. Na voljo je tudi molekularna metoda – PCR, s katero dokažemo dedni material virusa v krvi, vendar se redko uporablja zaradi velikega odstotka lažno negativnih rezultatov.

Lažno pozitivni rezultati so pri odraslih mačkah redki, pozitiven rezultat lahko preverimo s hitrim testom drugega proizvajalca. Druge metode za ugotavljanje protieteles in metoda PCR so se v študijah izkazale kot manj zanesljive, da bi se priporočala njihova uporaba za potrditev okužbe.

Uporaba hitrega testa se priporoča pri vseh mačkah z neznanim statusom.

 

Zdravljenje in prognoza

Mačka okužena s FIV lahko živi še vrsto let kvalitetnega življenja in lahko dočaka normalno starost. Pozitiven rezultat na hitrem testu še ni razlog za evtanazijo.

Ob najmanjšem znaku bolezni pri okuženi mački se nemudoma obrnemo na veterinarja. Za vse okužene živali se priporoča preventivne veterinarske preglede na 6 do 12 mescev. Pomembna je preventiva parazitarnih obolenj z redno uporabo sredstev proti notranjim parazitom. Ključno je, da okužene mačke držimo izključno v stanovanju. S tem preprečimo prenos okužbe na druge mačke in manjšo možnost za infekcije in poškodbe, ki bi bile lahko za mačko usodne. Poskrbeti moramo tudi za sterilizacijo oz. kastracijo, da zmanjšamo stres v času paritvenega obdobja in željo po potepanju ter preprečimo pretepe z drugimi mačkami.

Okužene mačke hranimo z visoko kvalitetno mačjo hrano, izogibamo se surovemu mesu in nepasteriziranemu mleku, saj so to potencialni viri za okužbo z bakterijami in paraziti.

Cepljenje aktivira imunski sistem in verjetno povzroči povečano razmnoževanje virusa FIV. Priporoča se le pri mačkah z večjim tveganjem za okužbo s parvovirusom, kalicivirusom in herpesvirusom. Pogosteje se uporabljajo mrtva cepiva, saj lahko živa pri okuženi mački zaradi oslabljenega imunskega sistema povzročijo izbruh bolezni.

Pri mački s kliničnimi znaki je potrebna čimprejšnja diagnostika in pričetek terapije. Sekundarne infekcije zdravimo z ustreznimi antibiotiki. Včasih je potrebna daljša in bolj intenzivna antibiotična terapija kot pri ostalih mačkah. Pomembno je, da nad terapijo ne obupamo predčasno, saj včasih traja dlje, da terapija začne učinkovati.

Terapija vnetja ustne votline s kortikosteroidi je kontroverzna, zaradi stranskih učinkov na imunski sistem. Čiščenje zobnih oblog in uporaba antibiotikov ponavadi le prehodno zmanjšata vnetje. Pri zdravljenju vnetja v ustni votlini sta lahko učinkovita zidovudin in bovini laktoferin. Pogosto je potrebna ekstrakcija vseh zob, ki bistveno izboljša stanje v ustni votlini.

Nekatera zdravila za zdravljenje AIDS-a pri ljudeh so učinkovita tudi pri mačkah. Največ se uporablja zidovudin, katerega učinkovitost je bila potrjena v kliničnih študijah. Deluje kot zaviralec encima reverzne transkriptaze, ki je ključen za razmnoževanje virusa. Zdravilo zmanjša količino virusa v organizmu in izboljša zdravstveno stanje živali. Zaradi stranskih učinkov na kostni mozeg je rezerviran za huda vnetja ustne votline in nevrološke motnje. Z mutacijo lahko virus čez čas postane odporen in zdravilo ne učinkuje več. Ostala zdravila, ki se uporabljajo v humani medicini, so še v postopku preučevanja.

Od veterinarskih zdravil sta v tujini na voljo mačji interferon omega in imunomodulator limfocitov T (LTCI). Mačji interferon omega je bil do sedaj preučen v eni študiji, v kateri so ugotovili rahlo izboljšavo v zdravstvenem stanju in parametrih krvi. Imunomodulator limfocitov T je zdravilo, ki naj bi po študijah proizvajalca bilo dokaj učinkovito pri izboljšanju simptomov in parametrov krvi. Deluje tako, da poveča število celic pomagalk.

Slaba stran teh zdravil je visoka cena in nedostopnost (naročiti jih je potrebno iz tujine).

 

Preprečevanje okužbe

Velik del preventive pred okužbo z virusom FIV predstavlja kastracija oz. sterilizacija mačk. Pri kastriranih samcih in steriliziranih samicah je okužba manj verjetna, a vseeno možna, tako da lahko okužbo popolnoma preprečimo le tako, da mački nudimo izključno notranje bivanje.

Cepivo proti virusu FIV obstaja, a do sedaj ni bila še potrjena njegova učinkovitost, zato se odsvetuje. Slaba stran je tudi to, da cepljene mačke reagirajo pozitivno na hitrem testu. Cepivo v Evropi ni na voljo.


Pripravila: Maja Puc, dr. vet. med.
Viri:
Little SE. The Cat Clinical Medicine and Management. St. Louis: Elsevier Saunders, 2012: 1056-61
Sellon RK, Hartmann K: Feline Immunodeficiency Virus Infection. In Green C.E.: Infectious diseases of dog and cat. 4th ed. St. Louis: Elsevier Saunders, 2012: 136-149