FIP - mačji infekciozni peritonitis

FIP – mačji infekciozni peritonitis

Mačji infekciozni peritonitis (Feline Infectious Peritonitis) je virusna bolezen, ki ga povzroča mačji koronavirus (FCoV). Pojavlja se po celem svetu. V zavetiščih, vzrejališčih in gospodinjstvih z večjim številom mačk se z njim okuži tudi 90% živali. V večini primerov povzroča le blage infekcije dihal in prebavil, FIP se razvije v 5-10% okužb. Zakaj se FIP razvije pri enih mačkah, drugih pa ne, še ni razjasnjeno. Nekateri zagovarjajo teorijo, da obstajata dva različna podtipa virusa. Drugi sumijo, da se bolezen razvije zaradi mutacije virusa.

FIP se najpogosteje pojavlja tam, kjer živi več mačk skupaj. Bolezen prizadene domače, evropske divje mačke in nekatere velike mačke. Druge domače živali in ljudje niso dovzetni.

FIP se najpogosteje pojavi pri mačkah starih do 3 leta, po stresnih dogodkih (posvojitev, selitev, ...), v okolju, kjer je prisotna velika količina virusa, v primeru padca odpornosti živali, ob zdravljenju s kortikosteroidi in po operacijah. Obstaja tudi genetska predispozicija, ugotovili so, da je pri nekaterih pasmah FIP pogostejši.

 

Prenos in način okužbe

Virus se začne 2 dni po infekciji izločati z blatom, kar ponavadi preneha po 2 do 3 mesecih. Majhen odstotek mačk izloča virus celo svoje življenje. Mačke se okužijo po oralni poti, ponavadi preko stika z okuženim mačjim straniščem. Mladiči se okužijo, ko izgubijo maternalna protitelesa (po 6. tednu starosti).

Virus lahko v suhem okolju preživi do 7 tednov, gre za dokaj občutljiv virus, ki ga uničimo že z večino razkužil in detergentov. Ali bo mačka po okužbi razvila FIP je odvisno od seva virusa in odpornosti organizma. Ponavadi izbruhne po stresnem dogodku, saj stres zmanjša odpornost in povzroča večje izločanje virusa.

 

Razvoj bolezni in simptomi

Večina okužb s koronavirusom poteka brez bolezenskih znakov. Lahko se pojavi blaga driska in vnetje zgornjih dihalnih poti. Driska je ponavadi samoomejujoča. Pri nekaterih mladih mačkah virus povzroča kronično drisko, bruhanje in hujšanje, ki se ne odzove na terapijo in se lahko konča s smrtjo. Pri starejših mačkah se lahko kaže s kronično drisko debelega črevesa in inkontinenco blata.

FIP se lahko pojavi v dveh oblikah – suhi in mokri. Inkubacijska doba je dolga od nekaj tednov do nekaj mesecev. Simptomi nastanejo kot posledica vnetja žil (vaskulitisa), ki pa ne nastane zaradi direktnega učinka virusa, ampak zaradi odgovora imunskega sistema na virusno okužbo.

FIP ne povzroča plodnostih motenj in se nikoli ne pojavi pri mladičih mlajših od 6 tednov.

 

FIP - suha oblika

Pri suhi obliki se okoli žil tvorijo skupki vnetnih celic, ki jih imenujemo piogranulomi. Suha oblika ima bolj kroničen potek. Znaki so blago povišana telesna temperatura, izguba telesne teže, depresija in zmanjšan apetit. Lahko se pojavi zlatenica. Skoraj vse mačke imajo spremembe na očeh. Če so prizadeta pljuča, se lahko pojavi tudi oteženo dihanje. Na očeh se FIP kaže kot vnetje šarenice, kar opazimo kot spremembo v barvi oči. Šarenica spremeni barvo v rjavo, modre oči lahko postanejo zelene. Oči postanejo tudi bolj motne, zaradi prehajanja beljakovin iz krvnih žil v očesno vodico. Pogosti so tudi keratični precipitati, to so skupki vnetnih celic, ki se pojavijo na notranji strani roženice. FIP lahko povzroči tudi vnetje mrežnice, ki lahko odstopi.

Približno ena tretjina mačk s suho obliko razvije živčne znake. Kateri znaki se pojavijo, je odvisno od področja možganov, ki je poškodovano. Najpogosteje se pojavijo motnje v zavesti, zanašanje med hojo, trzanje oči in epileptični krči.

Občasno so znaki omejeni samo na črevesje. Najpogosteje je prizadeto debelo črevo. To se ponavadi kaže kot kronična driska, zaprtje ali bruhanje.

Lahko se pojavijo tudi različne spremembe na koži.

 

FIP - mokra oblika

Pri mokri obliki pride do vnetja seroznih open, ki pokrivajo stene in organe v trebušni in prsni votlini. Posledica je prehajanje z beljakovinami bogate tekočine iz krvnih žil v telesne votline. To se pri mački kaže kot povečan trebuh ali oteženo dihanje zaradi nabiranja tekočine v prsni votlini. Apetit je lahko normalen ali pa zmanjšan. Mačka ponavadi postane manj živahna. Lahko je prisotna blago povišana telesna temperatura (od 39°C do 39,5°C), izguba telesne teže, blede ali rumene sluznice.

 

Postavitev diagnoze

Diagnozo v naši ambulanti postavimo na osnovi anamneze, simptomov, rezultatov hematoloških in biokemijskih preiskav krvi, hitrega testa na protitelesa proti koronavirusu in pri mokri obliki z analizo tekočine vzete iz trebuha ali prsne votline. Na žalost ne moremo z nobenim testom z zagotovostjo potrditi diagnoze. To je možno le postmortalno z obdukcijo.

Rezultati krvi lahko pokažejo anemijo, povišano število nevtrofilnih granulocitov in makrofagov, znižano število limfocitov in znižano število krvnih ploščic, povišane vrednosti skupnih beljakovin v krvi, znižano razmerje med albumini in globulini, povišane vrednosti žolčnih barvil, povišane aktivnost jetrnih encimov in povišane ledvične vrednosti. V nekaterih primerih je krvna slika popolnoma normalna.

Hitri test na prisotnost protiteles proti koronavirusu nam je lahko v pomoč, a z njim ne moremo potrditi diagnoze. Če je pozitiven nam pove le, da je mačka okužena s koronavirusom. Test je lahko tudi negativen, kljub temu, da ima mačka FIP. Uporabnejše so bolj specialne metode, ki omogočajo tudi določanje nivoja protiteles proti virusu. Pri mačkah z mokro obliko je test pogosteje negativen oz. imajo nizek nivo protiteles v krvi, medtem ko so pri mačkah s suho obliko negativni rezultati redki, ponavadi je nivo protiteles visok.

Pri mokri obliki lahko analiziramo tudi tekočino odvzeto iz trebuha ali prsne votline. Ponavadi gre za bistro, slamnato rumeno viskozno tekočino, ki vsebuje veliko količino beljakovin in nekaj vnetnih celic. Tekočino pregledamo pod mikroskopom, da ugotovimo katere celice so prisotne. Naredimo tudi t.i. Rivalta test. Če je test negativen je diagnoza manj verjetna. V primeru, da je pozitiven obstaja 87 % verjetnost, da ima mačka FIP.

Obstajajo tudi molekularne metode (RT-PCR) za ugotavljanje virusnega dednega materiala (RNA) v različnih tkivih, ki pa se trenutno uporabljajo bolj v raziskovalne namene. Z njimi lahko potrdimo prisotnost koronavirusa pri mački, ki je sicer negativna na prisotnost protiteles.

 

Zdravljenje in prognoza

Trenutno FIP še vedno velja za neozdravljivo bolezen. Kljub temu se ponavadi v naši ambulanti odločimo za terapijo, sploh če je mačka še v dobrem zdravstvenem stanju. Ker diagnoze ne moremo 100% potrditi, obstaja vedno možnost, da gre za katero drugo bolezen, ki je ozdravljiva. Mačke s sumon na FIP zdravimo z visokimi dozami kortikosteroidov in antibiotiki. Kortikosteroidi so imunosupresivna zdravila in se pri tej bolezni uporabljajo, ker do poškodb organov pride zaradi pretiranega odgovora imunskega sistema na virusno okužbo. Poleg tega stimulirajo tudi apetit in izboljšajo počutje živali. Z njimi lahko mački podaljšamo življenje za par mesecev. Antibiotike dajemo, da preprečimo sekundarne bakterijske infekcije.

 

Zdravljenje z interferoni

V naši ambulanti smo v zadnjem času začeli uporabljati tudi interferone. To so beljakovine, ki jih telo samo proizvaja in se z njimi posredno bori proti virusu. Pri mačkah lahko uporabljamo človeški interferon alfa ali mačji interferon omega. Mačji intereferon naj bi bil bolj učinkovit, a je terapija z njim dražja. Slabost človeškeg aintereferona je v tem, da mačka v 6-7 tednih razvije protitelesa proti njemu in terapija ne učinkuje več. Študije o učinkovitosti intereferonov so različne. V prvi študiji, v katero je bilo vključenih 12 mačk, so z mačjim interferonom omega pri 4 mačkah dosegli popolno ozdravitev. Mačke, ki so preživele, so bile vse starejše od 6 let. Kasneje je bila narejena obsežnejša študija s 37 mačkami, v kateri se je isti interferon izkazal za popolnoma neučinkovitega. V naši ambulanti sodelujemo s priznano škotsko raziskovalko, ki že več kot 20 let raziskuje FIP. Ona trdi, da interferoni lahko pomagajo podaljšati življenjsko dobo ali celo pripomorejo k popolni ozdravitvi, vendar je pomembno, da s terapijo začnemo čim prej. Do sedaj smo z interferoni zdravili 4 mačke (mlajše od 1 leta), a pri nobeni nismo bili uspešni.

 

Zdravljenje s poliprenil imunostimulansom

Pri suhi obliki lahko poskusimo s terapijo s poliprenil imunostimulansom. To zdravilo se je izkazalo kot učinkovito pri nekaterih mačkah na začetku bolezni. V primeru mokre oblike je neučinkovit. Z njim v naši ambulanti nimamo izkušenj. Zdravilo je potrebno naročiti iz ZDA. Deluje tako, da spodbuja delovanje imunskega sistema.

Stroški zdravljena z interferoni in poliprenilom imunostimulansom so visoki.

 

Druga zdravljenja

Poleg protivnetne in antivirusne terapije je pomembna tudi podporna terapija. Mačkam, s tekočino v prsni in trebušni votlini lahko dihanje olajšamo z rednim odstranjevanjem tekočine. Pomembno je nadomeščanje vitaminov, esencialnih aminokislin in nenasičenih maščobnih kislin. Komercialna hrana, ki vsebuje velik delež žit, spodbuja vnetne procese v organizmu mačke. Zato je priporočljivo, da mačko hranimo s čim bolj naravno hrano, ki vsebuje velik delež mesa.

 

Preventiva

Preventiva okužbe s koronavirusom je zelo težavna. Če imamo doma mačke, ki so negativne na hitrem testu, potem vsako na novo prispelo mačko testiramo. V primeru pozitivnega rezultata, mačko damo v karanteno in počakamo, da nivo protiteles pade. Ko je mačka negativna, jo lahko združimo z ostalimi.

Pasemske mačke lahko pred paritvijo testiramo, tako zagotovimo, da se leglo ne bo okužilo z virusom. Če imamo brejo mačko, ki je pozitivna, mladiče odstavimo preden jim nivo zaščitnih protiteles pade, da se ne okužijo od matere. To je ponavadi pri 6 tednih.

V zavetiščih je preventiva okužbe praktično nemogoča zaradi velikega števila živali. Pomembno je redno vsakodnevno čiščenje mačjih stranišč in razkuževanje. Tako zmanjšamo količino virusa v okolju in zmanjšamo število okuženih mačk. Pomembno je tudi, da ne živi preveč mačk v istem prostoru in da jih čim manj premeščamo iz ene skupine v drugo.

V tujini je na voljo tudi cepivo proti koronavirusu, ki naj bi bilo učinkovito le pri mačkah, ki še niso prišle v stik z virusom.

Pripravila: Maja Puc, dr. vet. med.
Vir: Addie DD: Feline Coronavirus Infections. In Green C.E.: Infectious diseases of dog and cat. 4th ed. St. Louis: Elsevier Saunders, 2012: 92-108